Še vedno smo doma in čakamo, kdaj se bomo lahko vrnili v šolo. Obdobje izolacij še vedno traja.
Ali še vsi vemo, kako čim bolj varno ravnati, da bomo sami ostali zdravi in da ne bomo povzročitelja bolezni, razširjali naokrog, saj si vsi želimo, da bi bili lahko spet bolj brezskrbni?
Vsa priporočila še vedno veljajo: ostanimo v stiku samo z zelo ozkim krogom ljudi (temu sedaj pravimo varni mehurček), vedno nosimo masko, ko je to potrebno, umivajmo si roke in jih razkužujmo – vse to smo že spoznavali in lahko pobrskaš po prispevkih za nazaj!
S svojim pravilnim ravnanjem pa ne varujemo pred boleznijo samo sebe, ampak tudi druge! Tako skrbimo zanje in smo tudi sočutni in solidarni. S takim ravnanjem varujemo sebe in druge tudi drugače – ob prehladu, gripi in česar se bomo naučili, bomo lahko bolj pozorni uporabili tudi kasneje.
Ob sočutju se zavedamo, vemo, da nekdo drug resnično trpi: Si že kdaj občutil, da je tudi tebi hudo, če je sošolec padel in se močno udaril? Ali mogoče je prijatelju poginil hišni ljubljenček in je bil žalosten in si z njim čutil to tudi ti? Tako čutimo ob kar precej dogodkih – ob bolezni (tudi sedaj), ob smrti bližnjega, ob telesni poškodbi, fizični šibkosti, pomanjkanju hrane, ločitvi od prijateljev. Ob tem običajno čutimo, da si tega tisti, ki to doživlja ne zasluži.
Ko smo sočutni z nekom mu želimo njegovo trpljenje zmanjšati, mu pomagati. Tako smo mu naklonjeni, smo prijateljski, spoštljivi, dobrohotni.
Lahko si ogledaš: https://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174682403
V dani situaciji v času epidemije moramo biti tako ves čas vsi sočutni in solidarni z vsemi tistimi, ki bodo bolj verjetno huje zboleli in tako jih vsi skupaj varujemo.
Kaj pa drugače v šoli – smo tudi takrat lahko sočutni? Si že kdaj začutil žalost, če je sošolec dobil slabo oceno? Lahko mu pomagaš in mu naslednjič pomagaš pri učenju, domači nalogi!
Ko si popoldne na igrišču in prijatelj pri igri pade in se udari – potolaži ga!
Mogoče pa lahko organizirate večjo akcijo – kar nekaj takšnih smo na šoli že imel ob praznovanju novega leta – risali smo risbice in pisali voščila za ostarele v domu za ostarele, za medicinske delavce in jim tako povedali, da mislimo naje, da vemo, da so izolirani, lahko osamljeni brez stikov z bližnjimi, ali pri medicinskih delavcih, da vemo, da morajo več delati, da skrbijo tudi za nas in smo ob tem tudi hvaležni.
Ljudem v stiski pa lahko pomagamo na različne načine (kot primer za razmišljanje): https://www.prostovoljec.si/pomoc-ljudem-v-stiski
Mogoče se še sam spomniš česa in lahko skupaj poskusimo izpeljati akcijo solidarnosti?
Kdaj in kako začutimo sočutje lahko vidimo tudi v nekaterih risankah – prav gotovo poznaš Lepotico in zver, ali Notredamski zvonar, pa Hortona – kdo je v teh risankah še posebej sočuten? Mogoče si katero od risank spet lahko ogledaš!
Ali pa imaš možnost prebrati knjigo v kateri boš prav gotovo odkril tudi sočutje: Sneguljčica in sedem palčkov (brata Grimm), Tinkara reši mavrico (Feri Lainšček), Srečni kraljevič (Oscar Wilde).
Vesela bom, če mi napišeš svoje razmišljanje o sočutju, mogoče zapišeš kakšen primer, ko si sam sočuten, ali se spomniš kakšnega dejanja, ko bi nekomu sočutje pokazal: irena.stusej1@guest.arnes.si
Pripravila Irena Štusej po knjigi: Katarina Majerhold Čustveni izzivi.