• 03 56 33 202
  • os-ic.trbovlje@guest.arnes.si
  • Trg Franca Fakina 8, Trbovlje
  • COMENIUS NA PORTUGALSKEM (OEIRAS)

    Za mobilnost v okviru Comeniusovega projekta Fingertips v Oeirasu na Portugalskem so bili izbrani Lara Prijatelj, Neža Hernaus, Jan Hočevar (vsi iz 7. razreda) in Tilen Hočevar (iz 6. razreda) ter spremljevalke Mojca Lazar Doberlet, Tina Trugar, Alenka Ramšak in Jasna Drnovšek.
    Po vseh pripravah smo 10. marca 2013 zgodaj zjutraj odleteli z Brnika do Züricha in nato do Lizbone. Na letališču so nas pričakali nekateri učitelji in starši učencev gostiteljev ter nas odpeljali do turističnega naselja, kjer smo prebivali spremljevalci iz vseh držav, učence pa so odpeljali k gostiteljskim družinam. Sobe so bile na srečo ogrevane, saj kljub 15 stopinjam ni bilo »poletno« toplo, stanovanj in šol pa običajno sploh ne ogrevajo.
    Ker smo prispeli prvi, nas je zvečer povabila na večerjo na svoj dom ravnateljica gostiteljske šole gospa Julia Tainha. In začelo se je naše seznanjanje s portugalsko tradicionalno hrano, tudi pijačo, predvsem pa s prijaznostjo, odprtostjo, komunikativnostjo, multikulturnostjo, pa tudi prakticiranje angleščine in seznanjanje z osnovnimi izrazi v portugalščini. Kasneje smo skušali osvojiti in razumeti nekaj besed tudi v estonščini in poljščini, zlasti še zato, ker nekateri tuji učitelji ne obvladajo angleščine.
    V ponedeljek so si učenci odpočili in si tako kot me ogledali Oeiras, od Lizbone oddaljen približno 20 minut vožnje z avtom ali primestnim vlakom. Pri tem so nam pomagali gostitelji. Zelo so ponosni na svojo kulturo, zlasti poezijo in pesnika Camoesa. Zato smo se sprehodili po novem Parku pesnikov, kjer lahko prebereš pri vsakem vsaj eno pesem, si ogledaš različne skulpture, pomirja te šum vode in hladijo drevesne sence.
    V torek smo začeli z delom v šoli Escola Secundaria Quinta do Marques ob 9h oz. 10h. Po dobrodošlici in pregledu programa našega druženja smo si ogledali šolsko poslopje in okolico.
    Stavba je nova, a zaradi pomanjkanja denarja nedokončana, zato imajo športno vzgojo in kosilo na sosednji šoli. Učilnice, hodniki in dvorišče delujejo zelo sterilno, vse je belo, gladko, betonsko, saj lastniki ne dovolijo plakatiranja, slikanja, risanja. Nekatere učilnice so opremljene z računalniki, malo živahnosti je le v učilnicah za umetnost in tehnologijo. Zbornice nimajo, le malo večji prostor z dvema računalnikoma, kjer se učitelji neprestano menjavajo. Pouk se za večino konča ob 13h, do 17h pa potekajo različne dejavnosti, saj zaposleni starši delajo tako dolgo. Učenci so veliko zunaj, športne aktivnosti pogosto potekajo na morju ali na umetni reki. Malica je za mlajše brezplačna, za starejše pa, tako kot kosilo, ki ni obvezno, regresirana za socialno šibkejše. Naši učenci so sodelovali v jezikovni delavnici (communication games). Po kosilu v šolski jedilnici smo se odpeljali do športnega centra in se poskusili v vodenju kanujev. Čeprav je z vesel tekla mrzla voda in smo bili premočeni, se nihče ni prehladil.
    Gostujoči učitelji smo skupaj z gostitelji preživeli večer v restavraciji s tradicionalno ribjo hrano.
    V sredo smo predstavljali albume s fotografijami dežel, spoznavali zgodovino, znamenitosti in trenutne razmere. Učenci so delali v razredih v različnih delavnicah. Po kosilu v šoli smo se odpeljali na ogled glavnega mesta – Lizbone. Vozili smo se v tradicionalnem tramvaju, se sprehodili po najstarejših ulicah, se ustavili na mestu, od koder so po reki Tajo v svet odpluli znani portugalski pomorščaki, izvedeli precej zgodovin, učenci so si kupovali spominke.
    Večer smo spet preživeli z gostitelji.
    V četrtek smo učiteljice preživele učne ure v 3., 6. ali 11. razredu, da smo se lahko pogovarjale z učenci, ki so zares zgovorni, radovedni in jim vprašanj nikoli ne zmanjka. Tako smo predstavljale naše šole, državo, jezik… Učenci so imeli sodelovali pri pouku (team building, igriva znanost). Popoldan smo se odpeljali v turistično najzanimivejše mesto Sintra, ki ima prijetno klimo in je tudi precej turistično obiskano. Ogledali smo si muzej, v katerem je razstavljenih 60 000 igrač, dodatnih 50 000 jih je v depojih. Videli smo stare punčke, gospodinjsko opremo, ladje, avtomobile, vlake, vojake… Vračali smo se mimo najzahodnejšega dela Evrope, ob Atlantskem oceanu, mimo najprestižnejših turističnih naselij. Zvečer smo si učitelji še enkrat ogledali Lizbono in se pomešali med mlade na »študentski prosti dan«.
    V petek so vsi učenci iz Estonije, Norveške, Poljske, Slovenije in seveda Portugalske ob računalniški podpori predstavili »dedkovo igračo«. Videli smo res zanimive izdelke, vse bomo razstavili tudi na naši šoli. Na sestanku smo ovrednotili delo in naredili načrte za nadaljnje aktivnosti v projektu Fingertips, ki se zaključi ob koncu šolskega leta. Zadnje srečanje pa bo v maju na Poljskem. Po kosilu smo imeli voden ogled Oeirasa – lepega parka s palačo nekdanjega markiza, likovno razstavo in staro mestno jedro. Zvečer smo se vsi zbrali v šoli na zaključni prireditvi – starši in učitelji so pripravili prigrizke in pijačo, dijaki so plesali, peli, igrali, za konec pa je nastopil še krajevni mešani pevski zbor.
    Zaradi različnih prometnih povezav smo iz Oeirasa različno odhajali. Naši učenci so prosto soboto preživeli skupaj s svojimi gostitelji na plaži, z ogledom nogometne tekme, obiskom katerega od turističnih krajev, obedom v restavraciji, druženju s sorodniki, učiteljice pa smo ob prijaznem vodenju gostiteljice Edith Gomez doživele povsem drugačno Lizbono.
    V nedeljo, 17. marca, smo se ob 4h zjutraj zbrali v našem naselju in se s taksijema odpeljali na letališče ter se preko Züricha ob 19h vrnili v Slovenijo.
    Preživeli smo lepe dneve, s prijaznimi, komunikativnimi, radodarnimi Portugalci – učitelji, učenci in starši. Veliko smo se naučili, prenesli smo izkušnje med svoje bližnje in prepričana sem, da med nami ni nikogar, ki se ne bi želel še kdaj vrniti. Povabljeni smo vsi in vedno dobrodošli. Mislim, da je namen spoznavanja drugih in sprejemanja drugačnosti skozi ta projekt dosežen in upamo, da nam bo uspelo organizirati še katerega.

    Deli in všečkaj