• 03 56 33 202
  • os-ic.trbovlje@guest.arnes.si
  • Trg Franca Fakina 8, Trbovlje
  • Dan slovenske hrane-tradicionalni slovenski zajtrk

    TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK, 15. 11. 2019

    Tradicionalni slovenski zajtrk je osrednje dogajanje dneva slovenske hrane in ga vsako leto obeležujemo tretji petek v novembru.

    Naše zdravje je mogoče ohraniti s pravilno prehrano in primerno telesno aktivnostjo.

    Z zajtrkom že zjutraj zagotovimo telesu dovolj energije za dobro delo in igro ter učinkovito razmišljanje, hkrati pa zagotovimo dovolj gradbenih snovi, potrebnih za zdravo rast in razvoj. Zajtrk zaužijemo zjutraj, potem ko se zbudimo naspani, se umijemo in poženemo telo v tek z nekaj razgibalnimi vajami. Za uspešno delo v šoli je pomembno, da zajtrkujemo še pred začetkom prve šolske ure.

    Koliko vas je danes zajtrkovalo že pred prihodom v šolo?

    Nepravilne prehranske navade vodijo do številnih zdravstvenih težav, od debelosti do sladkorne bolezni.
    Zajtrk predstavlja energijo tako za telesno kot miselno dejavnost. Dnevno bi moral posameznik zaužiti tri glavne obroke in vsaj eno ali dve malici, obroki pa morajo biti čim bolj kakovostni z dovolj zelenjave in sadja, s čim manj sladkorja in zdravju škodljivih maščob.
    Priporočljivo je, da skušamo enakomerno čez dan zaužiti štiri do pet obrokov. Tak ritem prehranjevanja izboljša našo presnovo, ugodno vpliva na raven krvnega sladkorja, ki je hrana za možgane, posledično pa se izboljša tudi občutek sitosti. Poleg tega redno uživanje obrokov, vključno z zajtrkom, prispeva k lažjemu vzdrževanju priporočene telesne teže.

    Sporočilo letošnjega dneva slovenske hrane je: »Hvala za naš super zajtrk.«. Komu  naj se zahvalimo?

    Zahvaljujemo se prizadevnim kmetom, kmetijskim in živilskim podjetjem ter zadrugam, ne samo za zajtrk, ampak tudi za vso lokalno pridelano in predelano hrano, ki jo uživamo vsak dan.

    Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, barvila ipd., taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev/predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti, zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane, ohranjamo delovna mesta na podeželju in dvigamo stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter tako izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva.

                                                                              Pripravila Irena Štusej

    Viri: Okrožnica, RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za hrano in ribištvo; Navodila za izvedbo projekta tradicionalni slovenski zajtrk
    TSZ 2019

     

    Deli in všečkaj