• 03 56 33 202
  • os-ic.trbovlje@guest.arnes.si
  • Trg Franca Fakina 8, Trbovlje
  • Bilo me je strah

    BILO ME JE STRAH

            Na začetku bi rada povedala, da sem zelo pogumno dekle. Zelo malokdaj me je strah, večinoma zaradi vsakdanjih stvari, kot je, če vidim pajka, če gledam grozljivko, višine, kar je to za vsakega posameznika običajno. Tisti pravi strah, ampak res pravi strah sem doživela na svoji lastni koži, ko so mojo mamico odpeljali v bolnico.

            Nikoli ne bom pozabila, ko je moja mami prišla domov iz službe in mi je povedala, da se je pri zlaganju blaga v oko udarila z umazano škatlo in da jo je zelo zabolelo, ampak ker je  zelo žilava, je še vedno delala naprej, kot da se ni nič zgodilo. Bilo je v petek zvečer, mami je rekla, da gre spat. Ponoči sem jo slišala, kako joka. Šla sem do nje in jo vprašala, kaj je narobe. Povedala mi je, da jo zelo boli oko in da ne more spati. Opazila sem, da ima oko zelo zatečeno. Zelo sem se ustrašila, še bolj pa, ko mi je rekla, da ne vidi popolnoma nič. Najprej sem mislila, da se heca, ampak ko sem jo še enkrat dobro pogledala, sem videla, da je zadeva zelo resna. Takoj sem jo prijela pod roko in jo vodila na urgenco, ker nisem hotela, da bi se zadeva še bolj zapletla. Vzeli so ji razne brise, vendar so ji samo dali napotnico za zdravljenje na ljubljanski očesni kliniki. Vsakič ko sem se spomnila nanjo, so mi po obrazu začele teči solze. Medtem ko je bila ona v bolnici, sta za mene skrbela stara starša. Še vedno sem hodila v šolo in opravljala stvari, kakor sem jih po navadi, ampak me je bilo ves čas zelo strah, da bi se zadeva lahko poslabšala in bi lahko izgubila vid. Moja mami je dobila v oko patogene bakterije. Ker ni bilo pravočasnega zdravljenja, so ji bakterije uničile šarenico. Če bi prišla v bolnico malo kasneje, bi lahko nastale trajne posledice. Bila je osem dni v bolnici in mene je bilo ves ta čas resnično zelo strah. Ne znam opisati občutkov, ki so se mi dogajali med temi dnevi. Moja mami mi pomeni vse na svetu in to je bil zame resničen šok.

          Takega strahu ne bi rada nikoli več občutila in doživela. Z njo je bilo na koncu potem vse v redu. Še vedno pa me je strah pajkov, višine, ampak ta strah je za mene pozitiven strah.

    Avtorica: Lea Gradišar

    Accessibility